Kako bolje razumeti delovanje človeškega uma?

Brez dvoma je človeški um izredno kompleksen stroj, ki smo ga šele dandanes začeli bolje razumeti. Kljub temu pa znanstvenike, psihiatre in psihologe vedno bolj navdušuje globina človeškega uma. Velik del osebnosti in drugih psiholoških lastnosti vsakega posameznika se skriva v podzavesti. Od tu lahko tudi izbirajo različne psihološke motnje in bolezni, kot so depresija, anksioznost, nerazumna jeza in podobno. To je tudi razlog, da je psihoanaliza izredno uporabno orodje za ugotavljanje razloga za različne težave psihološkega izvora. Omogoča, da trpeč posameznik razlišče svoja čustva, spomine in različne dogodke v življenju, ki so ga zaznamovala oziroma spremenila.

Freudeva teorija temelj za razvoj psihoanalize

Freud je bil izredno nadarjen nevrolog, ki je razvil nove načine zdravljenja in razumevanja psiholoških težav. Je tudi ustanovitelj psihoanalize, kot jo poznamo danes. To je klinični način oziroma metoda raziskovanja in razumevanja delovanja uma posameznika. Terapija poteka tako, da se psihoanalitik pogovori s pacientom. Pri tem pa raziskujeta občutke pri doživljanju različnih življenjskih dogodkov. Na omenjen način se lahko bolje razume določene čustvene in mentalne težave ter ovire, ki jih trpeč posameznik doživlja, ne ve pa, zakaj in kako so nastale.

Freudova teorija je podlaga za razvoj psihoanalize kot vede.

Kaj nas lahko psihoanaliza nauči?

Razumeti je potrebno, da je psihoanaliza veda, ki se še vedno razvija. Kljub temu pa nam podaja izredno koristne informacije o delovanju človeške podzavesti. Tako psihoanaliza predlaga sledeča dejstva, ki so seveda še vedno odprta dodatnim raziskavam in popravkom:

  • Vsak človek je do določene mere podvržen skritim željam, ki se nahajajo globoko v podzavesti.
  • Depresija in anksioznost sta globoko zakorinjene psihološke motnje, katerih deli se nahajajo v zavestnem in podzavestnem sloju človeškega uma.
  • Zgodnje otroštvo ima ogromen pomen na bodoč razvoj posameznika. Pri tem so izredno pomembni prvi odzivi na stresne dogodke ali situacije, ki posamezniku spremenijo življenje.

Zelo pomemben dejavnik, ki ga predlaga psihoanaliza je tudi to, da ljudje naravno razvijejo mehanizme, ki jih ščitijo pred travmami v podzavesti.

Kdaj je potrebna psihoanalitična terapija?

Vsak pristop psihoterapevta k zdravljenju določenega pacienta je malenkost drugačen. V večini primerov se preko pogovora lahko ozavesti različne težave, ki pestijo posameznika. To pa mu omogoča razvoj orodij s katerimi se bo uspešno bojeval proti različnim mentalnim in čustvenim izzivom.

V primerih globokih travm ali neznanih razlogov za depresijo, anksioznost, bipolarno motnjo in druge težje oblike mentalnih bolezni, pa je izredno uspešna psihoanalitična terapija. To je bolj poglobljen pogovor med psihoanalitikom oziroma terapevom in pacientom.

Psihoanaliza je veda razumevanja delovanja uma posameznika.
Psihoanaliza je klinični način oziroma metoda raziskovanja in razumevanja delovanja uma posameznika. Terapija poteka tako, da se psihoanalitik pogovori s pacientom.

Vedno je priporočeno, da se v primeru težav z mentalnim zdravjem vedno čimprej oglasimo pri osebnem zdravniku, ki nas bo znal napotiti k specialistu. Težave s psihološkim zdravjem, ki jih aktivno ne rešujemo se lahko spremenijo v bolj hudo obliko, ki nam popolnoma ohromi življenje. V vsakem primeru nam lahko pogovor s psihoterapevtom omogoči, da se na bolj zdrav in pogumen način soočimo z vsemi življenjskimi situacijami, ki nam so nam do sedaj onemogočale normalno življenje.