Zakaj sploh prihaja do prenajedanja?

V današnjem času ne manjka težav in izzivov, ki so povezani s prehranjevanjem. Slednje lahko najpogosteje opazimo med mladimi, vse pogosteje pa imajo težave s hrano tudi odrasli. Kje pravzaprav tiči vzrok, pa včasih na to vprašanje težko odgovorimo zgolj z enim samim odgovorom.

Na vrhu lestvice težav s prehranjevanjem se znajde tudi prenajedanje. Čeprav se na prvi pogled zdi, da bi tovrstno težavo človek lahko rešil kar sam, temu vendarle ni tako. Pogosto je treba pomoč poiskati pri strokovnjakih, kot je na primer psihoterapevt.

Kaj je kompulzivno prenajedanje?

Prenajedanj je več oblik. Ena med njimi je denimo kompulzivno prenajedanje. Gre za bolj ali manj pogosto prenajedanje, kar pogosto vodi do telesne slabosti. Prizadeta oseba se prenajeda po malem skozi celotni dan ali pa v ekscesnih epizodah.

Za kompulzivnim prenajedanjem zboli od 3 do 7 odstotkov ljudi. Po nekaterih virih celo 12 odstotkov celotne populacije. Za motnjo pa zboli isti odstotek žensk in moških.

Kompulzivno prenajedanje se začne z nekaj čipsom in naslednja stvar, ki se je spomnite je, da je v nekaj minutah cela vrečka izginila. Občutki krivde po tem so najhujši. To se zdi kot začaran krog, iz katerega se preprosto ne da izstopiti. To je pogosta zgodba, ki jo dr. Goldstein sliši od svojih pacientov in opisuje motnjo prenajedanja.

Dejavniki tveganja za kompulzivno prenajedanje

Med najpogostejše dejavnike tveganja za kompulzivno prenajedanje sodijo na primer negativen odnos do svojega telesa, prekomerna teža v zgodnjem otroštvu, nezdružljivost staršev in otrok, hrana kot vzgojni pripomoček.

Prav tako na kompulzivno prenajedanje vplivajo pisana zgodovina diet, ki je na seznamu že od otroštva in druge vedenjske pa tudi čustvene težave.

Težave s prehranjevanjem se lahko pričnejo pri kateri koli starosti

V resnici se prenajedanje ne tiče zgolj mladih, temveč se lahko tovrstne težave pričnejo pri kateri koli starosti, zelo pogosto po obdobju dietnega prehranjevanja. V primerjavi z drugimi motnjami hranjenja je kompulzivno prenajedanje še najmanj povezano s puberteto.

Najpogostejši simptomi za kompulzivno prenajedanje pa so na primer prenajedanje, veliki obroki, tudi v primeru, če sploh nismo lačni, depresija, tesnoba, izguba kontrole, ki pa ji sledita občutek krivde pa tudi sramu.

kompulzivno prenajedanje je pogosta prehranska motnja
Ker se prenajedanje pogosto dogaja ne da bi za to kdo vedel, se mnogi pacienti leta tiho borijo, preden jim postavijo diagnozo in se začne proces okrevanja.

Možne pridružene motnje

Ko ima oseba težave s prenajedanjem, je zanjo značilno, da jo zelo pogosto spremljajo še kakšne druge duševne motnje. Slednje velja za kar tri četrtine primerov. Najbolj pogosto jih spremlja depresija, in sicer pri več kot polovici vseh primerov.

Prav tako osebo, ki ima izziv s prenajedanjem, spremlja impulzivnost, anksioznost, zasvojenost z drogami, alkoholom ali s čim drugim.