Simptomi različnih vrst anksioznih motenj

Anksioznost ali tesnoba je stanje vztrajne in neobvladljive živčnosti, zaskrbljenosti in strahu, pri čemer se omenjeni občutki sprožijo ob predvidevanju dogodkov v prihodnosti, spominjanju na pretekle dogodke ali pa pri miselnem ponavljanju istih dogodkov, ki so se zgodili v določenem dnevu. Ne glede na to, ali so ti dogodki nepomembni ali pomembni, se oseba neobvladljivo boji in doživlja nesorazmeren strah pred katastrofalnimi posledicami, ki bi se lahko ob določenem dogodku pojavile. Za razliko od strahu, ki ga povzročajo realne in znane nevarnosti, je vztrajno tesnobo težko umiriti in ublažiti.

Stres, ki ga spodbujajo resnične ali namišljene nevarnosti, prizadene ljudi, pri katerih je vzpostavljen indic, da bolehajo za anksioznimi motnjami. Takšni ljudje potrebujejo ustrezno psihološko in psihiatrično obravnavo, še posebej, če anksioznost onemogoča normalno vsakodnevno delovanje in kadar je tesnoba tako intenzivna, da osebo ohromi.

Kategorije in različne vrste anksioznih motenj

Vsaka izmed anksioznih motenj je opredeljena kot del bolezenskega stanja, pri katerih se simptomi razlikujejo. Pa vendar mnogo ljudi doživlja simptome, ki so del različnih anksioznih motenj, prav tako pa lahko bolehajo tudi za depresivnimi stanji.

Posttravmatska stresna motnja in obsesivno kompulzivna motnja sta del anksioznih motenj, kateri se zdravita ločeno. Anksioznost predstavlja le en del v skupku simptomov pri anksioznih motnjah, v nadaljevanju pa predstavljamo nekatere vrste anksioznih motenj in njihove simptome. Te motnje so:

  • Generalizirana anksiozna motnja
  • Socialne anksiozne motnje
  • Specifične fobije
  • Panična motnja

Generalizirana anksiozna motnja in njeni simptomi

Za postavitev pravilne diagnoze morajo simptomi pri generalizirani anksiozni motnji trajati vsaj šest mesecev, pri čemer so simptomi prisotni skoraj vsak dan. Osebe s to motnjo lahko doživljajo simptome tudi drugih motenj, predvsem depresije, socialne fobije in druga stanja tesnobe. Pri tem lahko zlorabljajo alkohol in droge in imajo vrsto različnih fizičnih zdravstvenih težav, kot so neprestani glavoboli in črevesne težave.

Osebe z generalizirano anksiozno motnjo so zaradi številnih dogodkov pretirano zaskrbljene, pri čemer jim intenzivna tesnoba otežuje opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Bolniki se pri tem zlahka utrudijo, težko se osredotočajo, v mišicah čutijo napetost in imajo težave s spanjem.

Socialne anksiozne motnje in njeni simptomi

Intenzivna anksioznost in napetost se pri ljudeh s socialno anksiozno motnjo pojavi pred ali med določenimi situacijami, katere vključujejo prisotnost drugih ljudi. Vsakodnevne socialne interakcije te ljudi pehajo v močno izražene občutke nemira, tesnobe in strahu. V socialnem okolju se bojijo, da jih bodo drugi ljudje sodili, kritizirali, se jim smejali ali jih pred drugimi poniževali. Na primer, za nekatere ljudi s socialno fobijo je skrajno zastrašujoče, da bi svoj obrok hrane jedli pred drugimi ljudmi v neki restavraciji.

Simptomi socialne anksiozne motnje povzročijo, da se osebe skušajo izogibati situacijam, v katerih se bojijo, da bodo za njih ponižujoče ali neprijetne. Če izogibanje ni možno, bodo osebe situacijo do neke mere prenašale, vendar bodo pri tem zelo zaskrbljene in v čustveni stiski, katera se čez čas začne odražati tudi v fizičnih simptomih. Osebe s socialno fobijo zapustijo socialno situacijo, takoj ko je to mogoče. To pa negativno vpliva na njihove osebne odnose, poklicno življenje in zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil.

Specifične fobije in njeni simptomi

Nekateri ljudje se na določene predmete, dejavnosti ali situacije odzovejo z močnimi občutki strahu, saj se pri soočenju počutijo v veliki nevarnosti. Njihovi občutki panike, strahu ali groze so popolnoma nesorazmerni z dejansko grožnjo, pri čemer se ljudje s posebnimi fobijami dobro zavedajo, da so njihovi strahovi pretirani in nerazumni, vendar jih ne zmorejo ustrezno obvladovati.

Včasih je samo misel na dražljaj ali pogled na televiziji dovolj, da se v ljudeh sproži reakcija, nad katero nimajo nadzora. Prekomerne reakcije pa kažejo na določeno fobijo, kot je na primer nerazumen strah pred pajki, dvigali, višino, zaprtimi prostori in tako dalje.

Panična motnja in njeni simptomi

Ljudje s panično motnjo doživljajo nepričakovane in ponavljajoče se napade panike, kateri pa lahko trajajo od deset minut do ure in pol. Zaradi nepričakovanih napadov panike so ti ljudje zelo prestrašeni in se pri tem bojijo, da bodo ob naslednjem paničnem napadu umrli ali izgubili nadzor. Poleg tega se začnejo izogibati situacijam, katere dodatno spodbudijo nastanek paničnega napada, saj jih je strah, da bi ga doživeli v javnosti.

Občutek velikega strahu ob paničnem napadu spremljajo misli in občutki o zadušitvi in smrti, pri čemer je srčni utrip močno povišan. Pri tem imajo ljudje tudi težave z dihanjem, pretiranim potenjem in omotico. Panična motnja, strah in anksioznost resno ovirajo življenje posameznika, zato je pri tem potrebno poiskati strokovno pomoč v obliki psihoterapije, katera je na spletni strani mojpsihoterapevt.si povsem diskretna in prilagojena potrebam posameznika.